Kulturna dediščina

Posamezne bisere kulturne dediščine srečamo v Brdih na vsakem koraku in predvsem od nas samih je odvisno, kaj bo pritegnilo našo pozornost.  

Kogar zanima arhitektura, bo lahko v Brdih mnogokaj videl. Od ostankov preprostih in skromnih kolonskih hiš z ostanki žbatafurjev in ognjišč do grajskih poslopij z mogočnimi stolpi, grajskimi dvorišči (Dobrovo, Vipolže), pa tudi utrjenih srednjeveških naselij (Šmartno). Strnjene vasice, ozke uličice, lesene balkone, mala zamrežena okenca in številne druge značilne detajle boste našli v več vaseh. Pozornosti so vredni tudi spretno sezidani suhi zidovi iz peščenjaka, sivorjavega kamna, značilnega za Brda. Pravi biseri se seveda ponujajo v cerkvah: v različnih delih oltarjev in druge opreme, v zanimivih slikarijah, freskah… vse do domoljubnih napisov iz časa po drugi svetovni vojni.  

Ljubitelje etnoloških znamenitosti bodo pritegnile značilnosti vinogradniškega, kletarskega in sadjarskega izročila, vztrajnejše raziskovalce pa bodo domačini seznanili z nekdanjimi in sedanjimi navadami, prazniki, pa tudi s posebnostmi briškega govora, med katerimi so nekateri prav zabavni. Del kulturne dediščine so tudi posebnosti briške kuhinje, v kateri lahko uživate na različnih koncih Brd, še posebej ob etnološko obarvanih prireditvah.
 

000050 CMYKSrednji vek je Brdom zapustil nekaj gradov, cerkvic in slikovito srednjeveško naselje – Šmartno. Kolonat, ta svojevrstni način pogodbenih odnosov med gospodarji in najemniki-koloni, se je v Brdih ohranil celo v petdeseta leta 20. stoletja. Življenje domačinov sta seveda korenito spreminjali obe veliki vojni, prva z begunstvom, druga z mejo, zaradi katere je velik del Brd ostal v Italiji.

In tudi potres leta 1976, ki je dodobra razmajal briške hiše, je v celoti pretresel vse plati življenja Bricev. Staro se je zelo hitro umikalo novemu in sodobnemu. Spremembe na vseh ravneh so prehitevale same sebe in povzročale velika neskladja. Marsikje je bil pri hiši prej traktor kot stranišče ali kopalnica.