GIORDANO FLOREANCIG - AMNEZIJE
06.06.2025 - 06.07.2025
UMETNOST POZABLJANJA - Projekt Zerial Art Project, kuratorka Elisabetta Zerial
GO!2025 – Brezmejna Nova Gorica in Gorica – Evropska prestolnica kulture
Amnezije za celotno skupnost, dve mesti, dve državi – z eno skupno vizijo: ponovno odkriti, reinterpretirati in slaviti kulturno dediščino.
Zerial Art Project predstavlja razstavni cikel Amnezije, ki ga kurira Elisabetta Zerial, v okviru programa GO!2025 – Brezmejna Nova Gorica in Gorica – Evropska prestolnica kulture. Amnezije je razpršen projekt, ki povezuje deset sodobnih umetnikov v štirih simboličnih krajih čezmejne regije: hiša Krainer, palača Lantieri, Kinemax in Vila Vipolže.
Nova Gorica in Gorica, nekoč ločeni z ideološko in politično mejo, danes postajata simbol Evrope brez meja, ki jo prežemajo skupni spomini in kolektivne travme.
Enajst osebnih in prostorsko specifičnih razstav — umetnikov Stefana Cagola, Nine Carini, Federica Clapisa, Massima Gardoneja, Andreasa Senonerja, Desiderie Burgio, Andree Guastavina, Marca Bolognesija, Giordana Floreanciga, Camille Marinoni in Marine Moreno — raziskuje amnezijo kot fluidno stanje sodobne eksistence: izgubo, izbris, pozabo, pa tudi kot rodovitni prostor za možno regeneracijo spomina. Amnezija namreč ni zgolj odvzem: je praznina, ki se lahko preoblikuje v možnost.
V Novi Gorici in Gorici, mestih, ki sta bili nekoč razdeljeni in sta danes združeni, postane umetnost most med preteklostjo in prihodnostjo, med mnogoterimi identitetami in skupnim občutenjem.
Arhitekture spomina
Kraji, ki gostijo razstavo Amnezije, niso zgolj prostori za razstavljanje, temveč prave arhitekture spomina: Hiša Krainer, Palača Lantieri, Kinemax in Vila Vipolže pripovedujejo zgodbe o sobivanju in ločevanju, o sledovih, ki jih je pustil čas, ter o zgodovinskih plastenjih. Njihove strukture — srednjeveške, renesančne ali v goriškem secesijskem slogu — vzpostavljajo dialog z umetniškimi deli ter še poudarjajo občutek negotovosti, praznine in ponovne gradnje, ki jo prinaša amnezija. Vsaka soba, vsak kamen, vsak freska postane sled preteklosti, ki se skozi sodobno umetnost znova uteleša v sedanjosti.
Vila Vipolže gosti dva projekta v sklopu razstavnega cikla Amnezije, ki raziskuje razmerje med spominom, pozabo in oblikovanjem identitete.
Giordano Floreancig predstavlja serijo izmišljenih portretov, naslikanih z oljem na platno, v izrazito snovni tehniki, polni napetosti. Njegovi obrazi, ki nikoli niso obstajali, a so verjetni, nagovarjajo gledalca: kdo si, če ti je onemogočeno spomniti se, od kod prihajaš? Identiteta v tem kontekstu vznikne kot mozaik, sestavljen iz pozabljenih ali popačenih drobcev.
Massimo Gardone pa predstavlja vizualno raziskavo, ki tematiko amnezije izraža skozi krajino in okolje. Njegove fotografije narave, brez človeške prisotnosti, postanejo poetičen razmislek o tem, kaj pokrajinski spomin ohranja, izbriše ali preoblikuje, ter vabijo k poglobljenemu premišljevanju o odnosu med človekom, naravo in časom.
Vila Vipolže, s svojo zgodovino prehodov in plasti, se tako izkaže ne le kot fizični prostor, ampak tudi kot metafora kolektivne identitete, ki se nenehno piše na novo.
Oblike amnezije
V tem ciklu se amnezija razpleta na štirih prekrivajočih se in prepletenih ravneh.
Na zgodovinski in geopolitični ravni deluje amnezija kot instrument moči: z izbiranjem, katere dogodke bomo ohranili in katere izbrisali – svetovni vojnami, vsiljene meje, genocidi ali odporniška gibanja – ustvarja razdrobljene identitete, ujete med spominom in pozabo.
Na psihološki in čustveni ravni je obrambni mehanizem nezavednega: pozabljanje kot način zaščite pred travmo, a hkrati nevarnost izgube delov samega sebe – odprte rane brez zdravljenja.
Na okoljskem in krajinskem področju smo izgubili globoko povezanost z naravo, z ritmom letnih časov in starodavnim znanjem, medtem ko pokrajine same postajajo tihi arhivi potopljenih spominov – ruševine, zapuščeni prostori, sledi preteklosti, ki še vztraja.
In končno, na ravni arhivov in identitete:
Kdo si, če ti je bilo onemogočeno spomniti se, od kod prihajaš?
Pogosto se identiteta gradi prav iz tistega, kar je bilo pozabljeno ali popačeno – kot poskus zacelitve tistega, kar je bilo ločeno. Amnezija se kaže v izgubi dokumentov in izbrisu zgodb ter postavlja vprašanja o oblikovanju jaza, ko so korenine zanikane.
Amnezija je potovanje skozi te jezike in prostore – mozaik pogledov, ki daje glas tistemu, kar je bilo utišano, in praznino preobrazi v prostor ponovne izgradnje – v poetično dejanje odpora in ponovnega rojstva.
Več informacij:
Vila Vipolže
T: 0820 55 420
E: info@vilavipolze.eu
