Fliš (menjajoče se plasti laporja in peščenjaka), ki je tu star že 35 milijonov let, stalno prepereva in daje rodovitno prst, na kateri še posebej dobro uspeva vinska trta.

Briške brajde so večinoma oblikovane v terase, med njimi pa se povsod najde kak gozdič, v katerem rastejo robinijevi koli za vinograd, kjer se zadržuje divjad in pojejo ptice. Nekdaj je bilo najpogostejše drevo hrast (enega največjih si lahko ogledate v Drnovku), za severozahodni, kožbanski del Brd pa je še vedno značilen kostanj, tudi maron, ki je pomenil preživetje številnim generacijam v odročnih krajih ob meji.  

Kljub obdelani pokrajini lahko v Brdih na vsakem koraku spoznavamo pestro rastlinje, od lepega jegliča (ki je sicer visokogorska cvetka) ob reki Idriji do bogatih pisanih travnikov na Koradi, kjer vse leto rastejo številne kukavičevke in druge vrste redkega, ogroženega in zato zavarovanega cvetja.

Jame so v Brdih redkost in posebnost, saj pokrajina ni kraška. Zanje morate povprašati pri starejših domačinih, lahko pa si ogledate Krčnik, naravni kamniti most, in Korita na potoku Kožbanjščku, kamor pridete mimo Hruševlja in naselja Pristavo.