Pijače in kava

Za žejo so otroci in ženske pili vodo, najraje studenčnico, ki so ji dodali nekaj kisa ali limoninega soka, otrokom so jo tudi sladkali. Osvežilno pijačo so pripravili tudi tako, da so v studenčnici za nekaj ur namakali brinove jagode, pelin in meliso.

Pozimi so kuhali kompot iz suhega sadja (koščičevo župo) in ga pili namesto čajev, ki so jih zelo poredko kuhali. Največ lipovega, druge so pili le ob bolezni. Iz bezgovega cvetja ali plodov so kuhali bezgov sok, ki so ga mešali z vodo. Le redki so iz obilice grozdja kuhali grozdni sok. Moški so navadno pili vino ali mešanico vina in vode. Za delavce je bilo vino odmerjeno, ob vsakem obroku četrt litra (quartin). Pozimi so vino skuhali v brule z dišavami, klinčki, cimetom in citronko. Ponudili so ga gostom, pile so ga tudi ženske pred odhodom na žehto k potoku. Druge pijače so pili le v gostilnah; pivo, brizganec s sifonom (špric), žgane pijače.

Kava je bila cenjeno in priljubljeno poživilo, zaradi visoke cene pa so jo pili malo, ponudili pa le izrednim gostom. V glavnem so kupovali surovo kavo in jo sami pražili v ponvi ali posebni posodi, kar je bilo prijetno opravilo najstarejše ženske v družini. V družini je bila kava priboljšek za starejše , ki so jo največkrat pili zjutraj. Moški so ji dodajali vino ali žganje (koreto), ženske pa rumenjak zmešan s sladkorjem. Lonček za kavo je bil vedno na ognjišču ali na štedilniku in so ga le redkokdaj pomili, da je voda vsaj dišala po kavi. Ko je kave primanjkovalo, so popoldne kavno usedlino jutranje kave ponovno prekuhali.

Ječmen, rž, bob, lečo, kumino, suhe regratove koreninice ali grozdne peške
so sproti pražili in mleli za kavo, ki so jo pili z mlekom za zajtrk ali večerjo. Pogosto so kuhali tudi figovo kavo iz črnih, posušenih in spraženih fig, ki so poleg barve dajali tudi sladek okus.

nazaj >>