Kotline na kožbanjščku

Dolino Kožbanjščka večkrat prečkajo pasovi odpornejših kamenin, ki jih je potok premagoval na različne načine. Dobrih 10 metrov visoko skalno stopnjo potok premaguje z miniaturnimi koriti, brzicami in slapovi. Pri tem je voda izoblikovala tri tolmune, ki so poleti priljubljeno kopališče briške mladine.

Krčnik

Okrog 800 m nad Kotlinami pod Kožbano je Kožbanjšček izdolbel izredno slikovita korita z imenom Krčnik. Dolga so okoli 40 m, od 0,5 do 6 m široka in do 6 m globoka. Najbolj nenavadna je prva, ogromna draslja. Draslja ali kotlica je kroglasta kotanja v strugi vodotoka, v katero voda zanese kamne in pesek. Vodni tok jih vrti in jo s tem neprestano dolbe. Potok pada vanjo v približno 1,5 m visokem slapiču. približno na sredini kotlice se razpenja naravni most, ki je lepo zaobljen in gladek, saj ga je ustvarila deroča voda z brušenjem. Obok mostu je približno 5 m dolg, 1,5 m debel in do 1 m širok. Takih mostov je v Sloveniji zelo malo; večinoma so bolj robati, nastali s preperevanjem kamnine. Korita se nadaljujejo z ozkim žlebom, mestoma širokim komaj pol metra, ki ga prekinjajo manjše draslje. Na koncu se korita odprejo v sotesko s strmimi stenami, ki se kmalu izteče v ozko dolino.
Uvrščamo ga med najlepše naravne mostove v Sloveniji.

Korita z naravnim mostom v Krčniku in Kotline so že od leta 1985 z občinskim odlokom zavarovana kot naravni spomenik.

Kako priti do Kotlin in Krčnika?
V vasi Neblo (pri Peternelu) zavijemo v dolino potoka Kožbanjšček. Po cesti, ki vodi v Kožbano, se lahko do Kotlin in više ležečega Krčnika pripeljemo kar z avtom. Veliko boljše pa je, da si vzamemo čas in se po dolini odpravimo peš.

Rastišče lepega jegliča

Pri vasi Golo Brdo se dvigajo nad levim bregom reke Idrije prepadne apnenčaste stene, ki so v Brdih izjemen pojav. Še večja posebnost je rastišče z več desetinami rastlin lepega jegliča ali avriklja (Primula auricula) le dobrih 100 m nad morjem. Lepi jeglič je namreč tipična cvetka visokogorja. S stenah je izjeden strm žleb nekdanjega hudournika in v njegovem osojnem delu so se ohranili številni lepi jegliči iz ledenih dob do danes. Najprimernejši čas za njegovo občudovanje je konec marca ali začetek aprila, ko lepi jegliči bujno cvetijo. Lepe jegliče opazujemo z mostiča čez tolmun ob reki.