SABOTIN - PARK MIRU

Sabotin je zaradi svoje razglednosti ter naravoslovnih in zgodovinskih zanimivosti pomembna izletniška točka Goriške, ki jo je vredno obiskati. Pohodnikom in kolesarjem je dostopen tudi pozimi, ko vrhove drugod po Sloveniji prekriva sneg.

Park miru na Sabotinu nudi obiskovalcem sprostitev v naravi, hkrati pa z jarki in kavernami iz prve svetovne vojne, ki ga prepredajo, spodbuja k premisleku o nesmiselnosti vojn in nasilja. Zato je njegovo poslanstvo postati glasnik miru in sožitja med narodi.

Naravoslovna posebnost Sabotina je zlasti njegovo rastlinstvo, saj se tu stikajo tri velika floristična območja Evrope- dinarsko, submediteransko in predalpsko. Nekatere rastlinske vrste zato prav na Sabotinu dosegajo skrajne meje območij svoje razširjenosti. Z vidika živalstva je Sabotin pomemben predvsem kot življenjski prostor in selitveni koridor nekaterih redkih vrst ptičev. Zato ima status naravne vrednote državnega pomena, razglašen je bil za ekološko pomembno območje, spada pa tudi v mrežo Natura 2000.

Najbolj pa je Sabotin znan po tem, da je čezenj v prvi svetovni vojni potekala soška fronta. Zaradi svoje lege nad Gorico je bil ključna obrambna točka avstro- ogrske armade, ki se je tu v letih 1915 in 1916 branila pred napadi  italijanskih oboroženih sil. Celoten Sabotin je prepreden s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih obe vojskujoči se strani zgradili pri utrjevanju svojih položajev v obdobju 1915- 1917. Zlasti so zanimivi sistemi kavern na grebenu, ki so bili preurejeni v topniške  položaje po 6. soški bitki, ko je Sabotin zavzela italijanska armada. V bitkah na Sabotinu so bili udeleženi pripadniki številnih narodov, ki so se takrat borili v okviru avstro-ogrskih ali italijanskih oboroženih sil.

Pri nekdanji jugoslovanski stražnici na Sabotinu so kaverne očiščene in urejene za ogled. V stražnici je urejena informacijska točka, kjer je na voljo več informacij o značilnostih in zgodovini Sabotina, tam je tudi muzejska zbirka, posvečena prvi svetovni vojni in soški fronti ter vojni za osamosvojitev Slovenije.
Na jugovzhodu sabotinskega grebena se dviga 535 m visok vrh Sv. Valentina, kjer so vidne obnovljene ruševine cerkvenega kompleksa.

KORADA

Tu se povzpne briška pokrajina v svoj najvišji vrh Korado, visoko 812 m. Po domače se hrib imenuje Kobalar po danes opuščeni kmetiji “Pri Kobalarju”. Tik pod vrhom sta cerkvica Svete Genderce in planinska koča, ki je postavljena na temeljih vojaških objektov iz prve svetovne vojne. Na Koradi so imeli Brici svoje planine, kjer pa se živina ni nikoli pasla, saj so jih uporabljali zgolj za košnjo. Še danes lahko tod občudujete Številne travniške rastline, ki jih drugod v Brdih skorajda ni več. Na Korado vodijo planinske poti iz središča Brd, Soške doline in Sabotina. Med potjo lahko opazujete tudi sledi prve svetovne vojne. Rastlinje tod ni tako raznoliko kot na Sabotinu. Priljubljena izletniška točka številnih planincev in sprehajalcev vam ponuja veličasten razgled od planin do morja.

RAZGLEDNI STOLP

Na izletu po Brdih naletimo tudi na vrsto spomenikov in spominskih plošč. Med njimi najbolj izstopa spomenik v Gonjačah, ki je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Postavljen je na Mejniku, hribu nad vasjo Gonjače. Je delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Verze, ki so vtisnjeni na bronasti plošči, je zapisal pisatelj France Bevk.

“Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice,...” 

Ob spomeniku žrtvam stoji 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961. Ob lepem vremenu se vam z njega odpre veličasten razgled na vse štiri strani neba: Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Načrte za postavitev stolpa je pripravil arhitekt Marko Šlajmer.