V Brih je ohranjenih skoraj 30 cerkvic, nekatere skrivajo v sebi prave zaklade umetniške vrednosti.

GOLO BRDO
Cerkvico je po legendi dal postaviti grof v zahvalo za življenje svojega sina, ki je padel v brezno, ki stoji pod oltarjem. Zanimivo je, da se cerkvici reče Marija na jezeru, čeprav stoji na vrhu griča. Dejstvo pa je, da je za oltarjem danes zakrita luknja, v kateri se sliši šumenje vode. Poseben čar pri vzpenjanju dajejo lepo obnovljene kapelice. Cerkev je še srednjeveška, vendar kasneje obnovljena. V niši ob glavnem vhodu stoji najpomembnejša poznogotska plastika Marije Device z Jezusom. Sam grič je postal po letu 1997 pomembno arheološko najdišče. Izkopavanja so potrdila poselitev griča od mlajše železne dobe prek zgodnje v pozno antiko kot dokument prodora Rima v ta del naše dežele.

VRHOVLJE PRI KOŽBANI
Če se Kojsko ponaša z najstarejšim krilnim oltarjem, se cerkev Sv. Andreja ponaša z najstarejšimi freskami na območju Brd. Z njimi je poslikan prezbiterij in slavoločna stena. Med drugim zasledimo prizore iz življenja Svete Družine ter upodobitve svetnikov in apostolov. Posebno zanimive so podobe angelov z najrazličnejšimi inštrumenti iz časa nastanka fresk v 2. polovica 15. stoletja. Cerkvica stoji nad vasjo in sodi v primorski tip, ki ima pred vhodom postavljeno tako imenovano lopo - pokrit prostor in zvonik na preslico. V preteklosti so jo pokrivale kamnite ploščice - škrle.

BILJANA

V središču vasi stoji, na nekoliko vzvišenem prostoru, cerkev, ki je posvečena sv. Mihaelu. Pogled na stene, ki jih je okoli 1900 poslikal Clemente Del Neri, nam nekako skrije gotski rebrasti obok prezbiterija, ki nosi letnico 1534. Na kapitelih stojijo plastike, od katerih je najpomembnejša Kristusovo vstajenje iz 1. polovice 16. stoletja, delo južnotirolske delavnice. Ob obnavljanju fresk leta 1999 so pod ometom odkrili freske, ki se stilno nanašajo na čas plastike Kristusovega vstajenja. Freske za stranskim oltarjem dokazujejo, da je bila prvotna cerkev enako velika in nekajkrat večja od ostalih cerkva na tem območju v času gotike. Velikost kaže verjetno na poseben položaj, ki ga je biljanska cerkev uživala kot prafara za večji del Brd. Danes večinoma opuščeni domovi okoli nje so verjetno stanovanja kaplanov, ki so tu prebivali in oskrbovali Brda. Zvonik oglejskega tipa je konec 19. stoletja na novo zazidal kozanski zidar Valentin Vuga.

GRADNO

Za Brda je značilno, da na marsikaterem hribčku stoji vas in cerkev, vsaka posebej pa je vredna ogleda. Gradenska cerkev se ponaša s Križevim potom, ki ga je med drugo svetovno vojno naslikal svetovno znani slikar Zoran Mušič. V cerkvi lahko občudujete tudi dela Lojza Spacala.

DOLNJE CEROVO

Po vaški legendi je živel v Dolnjem Cerovem kmet, ki je z voli prevažal vino. Nekoč so mu voli obtičali na poti in ni mogel ne naprej ne nazaj. V zahvalo za srečno rešitev je dal skovati verigo, ki še danes ovija cerkev od zunaj, kar je enkratna posebnost. Na verigi je vkovana letnica 1859. Koliko je v legendi resnice, saj je ohranjena v več variantah, ni mogoče povedati. Sv. Lenart, kateremu je cerkev posvečena, je zavetnik jetnikov in vseh vklenjenih. Slikovito stopnišče nas popelje na vrh vzpetinice, na kateri stoji cerkev. Okoli vzpetinice so se ohranile ruševine nekdanjega stolpastega gradu.

KOZANA

Eden od ponosov briške sakralne arhitekture je tudi cerkev v Kozani, saj je idejni osnutek za obnovo zvonika izdelal arhitekt Jože Plečnik. 1956 so Kozanci po njegovem načrtu povišali zvonik, ki je dobil sedanji zaključek v obliki templja. Po obeh vojnah se je ohranil le en sam zvon, ki so ga ob obnovi zvonika prelili v tri manjše. Zvonove so še dvakrat zamenjali z večjimi in boljšimi, nazadnje leta 1999.