Dobrovo je imelo star grad, ki pa je v stoletjih propadel. Na njegovem mestu je na začetku 17. stoletja zraslo novo renesančno grajsko poslopje, ki se nam je ohranilo v razmeroma nespremenjenem videzu in velja danes za najlepše na Goriškem. Dobrovska graščina je v tlorisu skoraj pravilen kvadrat s simetrično postavljenimi stolpi na vogalih. Obzidje je bilo verjetno postavljeno med drugo beneško vojno (1615-1617) in po končani nevarnosti spremenjeno v arkadni hodnik, eden od stolpov pa v kapelo, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. V kapeli si lahko ogledate stalno razstavo gotskih fresk, snetih originalov in kopij z ozemlja severne Primorske.

Prvi lastniki naj bi bili grofje Colloredo, od konca 18. stoletja družina Catterini-Erzberg iz Gorice, nato markizi Montecuccoli. Leta 1872 pa je s poroko posest prešla v roke družine Baguer.

V prvem nadstropju graščine vas pričaka Viteška dvorana z grbi pomembnejših plemiških družin, ki so imele grad v posesti. V dvorani je ohranjena stenska slika s prizorom pomorskega napada na mesto. Danes Viteška dvorana gosti številne glasbene in druge prireditve. Zanimiva pa je tudi Lovska soba, kjer so prikazane posesti grofa Baguerja, ki jih je leta 1894 na stene poslikal Clemente Del Neri. Njegove umetnine lahko občudujemo tudi na stopnišču.

Umetnostnozgodovinsko bogato preteklost danes bogati še Galerija grafik briškega rojaka, velikega svetovnega znanega umetnika Zorana Mušiča in del zbirke zadnjega lastnika gradu, grofa Baguerja. Občasno organizirajo tudi druge razstave.

Na razkošnem dvorišču se včasih odvijajo kulturne prireditve, v pritličju in kamnito obokani kleti si lahko privoščite grajsko kosilo in pokušino vina.