Čeprav so Brda idealna za gojenje oljk tako po podnebnih razmerah, kakor po nadmorski višini, kar izkazuje kvaliteta pridobljenega olja, so bile oljke nekaj dolgih desetletij zapostavljene zaradi nesrečnega spleta okoliščin, ki se začne s pozebo leta 1929 ali še nekaj let prej, v vojni, ko se je v bližini ustalila frontna linija. Ker so Brda takrat spadala pod Italijo, interesa za obnovo oljčnih nasadov ni bilo, saj je bilo teh na pretek v drugih italijanskih pokrajinah. Tisočletna mediteranska kultura sicer narekuje, da so olje, vino in kruh sestavine človeškega blagostanja. Brda premorejo svojo avtohtono sorto Briško črnico ali karabano, ki je bila nekoč razširjena od Tilmenta, preko Krasa, čez vso Istro in se razlikuje od Istrske črnice. Iz redkih preostalih štorov so jo ponovno vzgojili in razmnožili. K sreči so za oljko prišli časi preporoda, ki jih je v Gradnem v Brdih pričel Bruno Podveršič. Z vztrajnostjo in izkazano trdno voljo je ponovno prepričal ljudi, da je oljka donosna in enostavna kmetijska rastlina. Leta 1978 je zasadil prve oljke in se poglobil v skrivnosti oljkarstva, čeprav je bilo pri nas vedenje in znanje takrat še zelo skopo. Srečna okoliščina je bila popularizacija zdrave sredozemske prehrane, ki je okrepila zanimanje za njegovo početje. S povezovanjem z italijanskimi oljkarskimi središči se je od tistih časov klavrna usoda briške oljke obrnila toliko na bolje, da so nadebudni Brici, ki so pričeli množično oljke na svoje kmetije, s pomočjo Interregovega programa pridobili torkljo - oljčno prešo, pred domačim pragom in še dve sofinancirani prodajni mesti. Časi, ko so vozili ročno obrane olive v oddaljene stiskalnice, so končno mimo in začenja se novo obdobje razcveta oljkarstva. Zelo dejavno Društvo oljkarjev Brda ima okoli 100 članov, pridelovalcev pa je danes približno 300, ki se po obsegu precej razlikujejo – od nekaj dreves do največ dober hektar z oljkami zasajenih dreves. Društvo priporoča uporabo enotne steklenice in etikete za odlično briško olje, ki ga odlikuje zelo nizka vsebnost proste oleinske kisline in se zato zlahka kategorizira med ekstra deviška olja po mednarodnih določilih. Po besedah Bruna Podveršiča bo oljkarstvo smiselno dopolnilo pretežno k vinarstvu usmerjeno kmetijsko proizvodnjo in potenciali razbijanja monotonosti se še ne kažejo v polni meri, a nekaj velja zagotovo. Bruno pravi: »Monokultura je slaba za zemljo in za človeka. Če poznaš le eno stvar, postaneš neumen. Bog pa nam je dal zemljo, ki rodi vse.«

Društvo oljkarjev Brda
Predsednik: Elizej Prinčič
Naslov: Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo