Poleg vinogradništva pa je bilo in je deloma še danes, čeprav ne več v tako veliki meri, pomembno sadjarstvo. Od raznih vrst sadja so v Brdih gojili in še goje češnje (bile so dobe – na primer leta po 2. svetovni vojni – ko je Brice reševalo sadjarstvo, posebno češnje, s katerimi so zalagali vse trgovine v Sloveniji in na Hrvaškem, kakor kasneje z breskvami, s katerimi so preplavili vse bližnje, pa tudi daljne obmorske kraje), breskve, marelice, hruške, jabolka, fige, češplje in seveda tudi drugo sadje, le da v manjših količinah. V zadnjem obdobju se je ob oživljanju nekdanjih sadnih vrst, tem pridružila še kakšna nova eksotična, npr. aktinidija ali kivi. Tudi oljka je bila do velike pozebe kar dobro ukoreninjena v Brdih, čeprav bi težko govorili o sistematičnem in razprostranjenem gojenju. Za domačo porabo so torej Brici pridelali tudi olja. Pesnik Gradnik se tega takole spominja: »Za mojih otroških let je bilo v Brdih precej oljk. Z njimi so bile zrasle `brajde`.

Pravih vinogradov s samo trto takrat še ni bilo. Ko se je začelo razvijati prvo vinogradništvo, je vsa oljčna drevesa odstranila sekira, kajti trta se ni mogla razvijati tam, kjer je oljka razprezala svoje korenine.«

Danes poskuša kdo oljko ponovno udomačiti v Brdih in, kakor kaže, že z uspehom.

Nekaj več bi bilo treba povedati o češpljah, saj je s pridelovanjem tega sadeža najprej, potem pa že z njegovo predelavo, povezano posebej značilno poglavje briškega življenja »penčanje«. (Penčati=sploščiti suhe, olupljene in okajene češplje ter jih zaokrožiti.) Sicer so na podoben način pripravljali tudi fige. Vsi ti proizvodi briške pokrajine so v časih pred prvo svetovno vojno, ko so bile naše dežele povezane s prometnimi potmi in zvezami s Srednjo Evropo (Celovec, Dunaj), našli še kako hvaležen trg v severnih pokrajinah Monarhije in s svojo prisotnostjo na teh trgih širili sloves naše pokrajine in njenih ljudi.

Od drugih kmetijskih pridelkov naj omenimo za Brda več poljščin, med njimi belo koruzo (sirk), nekatere vrste žit in bogat izbor stročnic, pa tudi krompir in repo. Sorazmerno dobro je razvita tudi živinoreja. Sicer pa so novi časi in vedno nove metode dela vnesli v briško življenje toliko novosti, ki iz dneva v dan spreminjajo življenja in delo briškega človeka, da ga je težko, pa četudi v osnovnih črtah, stisniti v skromen opis.