 |
|
7. april 2008 - Svetovni dan zdravja: PODNEBNE SPREMEMBE VPLIVAJO NA ZDRAVJE - MOJE, TVOJE, NAŠE
|
07.04.2008
|
|
|
|
Podnebne spremembe so velik izziv za ves svet, tudi za Evropo
Bolezni, katerih pojav je v tesni povezavi s podnebjem, so eden najpomembnejših razlogov za umrljivost v svetu. Več milijonov ljudi vsako leto umre zaradi driske, malarije in beljakovinsko-energijske podhranjenosti.
Najbolj bodo zaradi podnebnih sprememb (spet) prizadete države razvoju in njeni prebivalci. Število žrtev v orkanih ali vročinskih valovih in poplavah v ZDA in Evropi pa kaže, da so in bodo tudi bogate države žrtev podnebnih sprememb. S spremembami se bomo soočili vsi.
Zato Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posveča letošnji Svetovni dan zdravja problematiki podnebnih sprememb in posledičnim grožnjam za zdravje.
Zgodovina in pomen Svetovnega dneva zdravja
Na prvem zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije (1948) so opredelili 7. april kot Svetovni dan zdravja. Ta dan obeležuje ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije. SZO je specializirana agencija Organizacije združenih narodov in je vodilna globalna organizacija na področju zdravja.
Svetovni dan zdravja je priložnost, da izpostavimo mednarodne izzive, ki zadevajo javno zdravje na globalnem nivoju. Predvsem je to dan, ko zastavimo in promoviramo dolgoročne cilje ter osnujemo programe, ki pogosto zajamejo več sektorjev in jih izvajamo še dolgo po 7. aprilu. Tako med drugim že nekaj časa potekajo priprave na 5. Ministrsko konferenco o okolju in zdravju, ki bo potekala v Italiji v letu 2009.
Svetovni dan zdravja obeležijo na tak ali drugačen način v vseh državah članicah. V Evropski regiji SZO bo letos več mednarodnih prireditev – med drugim tudi v Bruslju (v sodelovanju SZO in Republike Slovenije). Tudi v Sloveniji bo več prireditev – osrednja prireditev bo v Ljubljani, 4. 4. 2008 (Inštitut za varovanje zdravja, Ministrstvo za zdravje, SZO), pomembna prireditev pa bo tudi v Mariboru 7. 4. 2008 (Fakulteta za zdravstvene vede Maribor).
Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele revne.
Gospodarska razvitost, revščina, izobraženost in infrastruktura javnega zdravja bodo pomembno vplivali na to, kako velik bo vpliv podnebnih sprememb na zdravje. K temu bosta svoje dodala še lokalna izraba tal in politična situacija.
Najbolj bodo prizadete države v razvoju, države z visoko stopnjo revščine in podhranjenosti, tiste s šibko zdravstveno infrastrukturo in politično nestabilne države.
V prihodnje lahko pričakujemo izrazito poslabšanje razmer na naslednjih področjih:
o podhranjenost (Afrika, Južna Amerika): v nekaterih predelih se bo zaradi manjše količine padavin proizvodnja hrane zmanjšala za 50 %; tudi v nekaterih državah Evropske regije SZO se bo pridelava hrane zmanjšala do 30 %;
o povečano obolevnost in umrljivost zaradi vročinskih valov, vključno s poškodbami, ki so posledica neviht, poplav, suše in požarov; v vročinskem valu leta 2003 je v le 12 evropskih državah umrlo prek 70.000 ljudi;
o dodatne spremembe v razširjenosti prenašalcev nekaterih infekcijskih bolezni (voda, hrana, insekti in drugi vektorji); v letu 2007 se je pojavila bolezen Chikungunya v severni Italiji; zaznali smo tudi širjenje borelioze na sever in više v hribe itd.
o spremembe v razširjenosti malarije; malarija je že prisotna v šestih državah Evropske regije, izpostavljena pa je tudi Južna Evropa;
o večjo obolevnost zaradi driske (npr. za 1C višja tedenska temperatura poveča pogostost okužb s Salmonelo za 5-10 %; drisko pa lahko povzročajo tudi drugi povzročitelji)
o zaradi večje koncentracije talnega ozona se bo povečala obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni (velika mesta); na leto zaradi talnega ozona vsako leto dodatno umre okrog 20.000 prebivalcev v Evropski regiji;
o endemsko področje za mrzlico denga se bo spremenilo in ogroženih bo še več ljudi.
Za učinkovit odziv na podnebne spremembe potrebujemo dobro delujoč sistem javnega zdravja.
Čista voda in sanitacija, varna in primerna hrana, cepljenje proti nalezljivim boleznim, epidemiološko spremljanje stanja in hitra odzivnost, učinkovit nadzor nad prenašalci bolezni ter pripravljenost na izjemne situacije so ključni elementi javnega zdravja. Te programe je potrebno krepiti. Njihovo pozornost pa moramo še posebej usmeriti v tiste regije in tiste rizične populacije, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo.
Medsektorsko sodelovanje je ključno za ustrezno pripravljenost in odzivnost.
Urbanizem, transport, energetska oskrba, proizvodnja hrane, raba tal in vodnih virov vplivajo tako na podnebje kot tudi na zdravje. Medsektorsko sodelovanje je nujno, da bi lahko stabilizirali podnebje in zagotovili ustrezen nivo varovanja zdravja. Učinkovita prilagoditev zahteva partnerstva mednarodnih organizacij, vladnih in nevladnih organizacij, industrije, strokovnih skupin in lokalnih skupnosti.
Ukrepati moramo takoj.
Nikoli ne bomo imeli na voljo vsega znanja o tako kompleksnem problemu, kot so podnebne spremembe. Vsekakor pa vemo dovolj o posledicah podnebnih sprememb in o pričakovanih trendih teh sprememb, da začnemo z aktivnostmi takoj. Delovati moramo na dveh nivojih.
Vse sisteme moramo usposobiti za hiter odziv na izjemne dogodke, ki so posledica podnebnih sprememb (suša, vročinski val, poplava itd.). Pripravljeni moramo biti tudi na druge manj akutne dogodke, ki ogrožajo zdravje (drugačna razširjenost infekcijskih bolezni, zaščita pred UV žarki itd.).
Po drugi strani pa moramo ukrepati v smeri zmanjševanja klimatskih sprememb. Večina teh ukrepov presega področje zdravstvenih sistemov (transport, smotrna uporaba energije itd.), vendar pa so hkrati lahko pomemben element zdravega načina življenja (npr. manjša uporaba avtomobila, več fizične aktivnosti).
Podnebnim spremembam se ne moremo izogniti, lahko pa se pripravimo nanje in zmanjšamo njihov učinek. Ukrepati je treba takoj.
Dodatne informacije
Pisarna Svetovne zdravstvene organizacije
Trubarjeva c. 2
1000 Ljubljana
Tel. 01 2441 585
E-naslov: whosvn@euro.who.int
|
|
|
|
|
|
