Sauvignon

Izvira iz Francije in ga gojijo v večini vinorodnih držav.

Sorta ni preveč zbirčna za tla, vendar uspeva bolje v dobrih zemljah, posebej če ima vinograd sončno lego. Je bujne rasti, kar se med vegetacijo kaže s košatim zelenim delom trte.

Štejemo ga med visoko kakovostne sorte za bela vina zaradi značilnega sortnega karakterja, ki je odvisen predvsem od selekcije, vrste zemlje in mikroklime (Hrček, Korošec-Koruza, 1996).

Vino
Videz: Je vino zelenkasto rumenkaste barve.
Vonj: Primarne arome so izrazite in sortno značilne, razpoznavne ne glede na poreklo, čeprav se po niansah razlikujejo. Spominjajo na bezgov cvetni vonj, pokošeno travo, paradižnikove ali ribezove liste. Nekatera vina vonjajo po kosmuljevem plodu. Tudi vonj po beluših je sestavni del arome tega vina.
Okus: Polno telo ob skoraj praviloma zadostni kislini deluje okusno, sveže. Premalo zrelo grozdje se izrazi v vinu z grenkobo na jeziku, ki tudi prepriča o lahko razpoznavnem značaju te sorte. Glede na stopnjo izrazitosti vin sorte Sauvignon lahko manj izrazite postrežemo k ribji ali zelenjavni juhi, bolj izrazite pa k ribji omaki. Boljši letniki pa premagajo kozje sire oziroma nam ponujajo slastne in pikantne užitke v tej kombinaciji, saj se razvije pravo sožitje med prevladujočim vonjem Sauvignona in pikantnostjo kozjega sira (Nemanič, 1999).