… da so nekdaj, ko so še uporabljali ognjišča, vedeževali iz gorenja: če je ogenj šumel, pihal ali pel, je napovedoval obisk tujca; če so se zublji divje prepletali, so lahko v hiši pričakovali prepir; če je ogenj gorel z visokim plamenom, pa je to napovedovalo lepo vreme.

… da so Brici med obema vojnama, v letih pomanjkanja in lakote, za preživetje lovili in jedli celo ptiče. Baje so najbolj teknili s polento.

… da so Brici izdelovanja prunel naučili tudi kmete številnih vasi na Bizeljskem. Najpodjetnejši so s seboj peljali 30–35 žensk, ki so slive olupile in učile domačinke tega zahtevnega opravila. Zahišar iz Šmartnega je skupino lupark (žaudarc – delavk) vodil peš do Škofje Loke, naprej pa so se peljali z vlakom.

… da je bilo kuhanje žganja pod Avstrijo strogo nadzorovano, pod Italijo pa prepovedano. Brici so se znašli in žganje kuhali na skrivaj. Najemali so celo Benečane, da so bili moški v primeru kontrole doma.

… da je nekdaj gospodinja na predvečer sv. Martina naredila „martinca“. V večje jabolko je nabodla vejice brinja, lovorja, pelina, sivke in rožmarina. Če se je jabolko posušilo, je to napovedalo dobro naslednjo trgatev, če pa je zgnilo, so to imeli za slabo znamenje.

… da so pozimi pogosto kuhali lipov čaj, ki so ga začinili z belim vinom. Če so ga pili tudi otroci, so gospodinje prej prižgale nad posodo ogenj, da je alkohol izgorel.

..še nekaj BRIŠKIH  BESED....

• tôc (omaka)
• tônt (krožnik)
• gláž (kozarec)
• búc, štrtín, batón (razlicne vrste sodov)
• brájda (vinograd)
• kúhnja (zelenjavna juha, mineštra)
• frtálja (znacilna jajcna jed)
• rmulíni (marelice)
• prunéle (na poseben nacin predelane slive)
• dzêj, cájna (koš, košara)
• cštêla (košara, ki se jo nosi na glavi)